Isaiah 22

22. Poglavje

1Prorokovanje o dolini prikazni. Kaj ti je že, da si stopilo vse na strehe? 2O ropota polno, hrumeče mesto, o grad, radosti poln! Prebodeni tvoji niso prebodeni z mečem in ne umorjeni v vojski. 3Vsi voditelji tvoji so zbežali skupaj, zvezani so bili, ne da bi bil kdo lok napel zoper nje; kar se je zasačilo tvojih, so bili zvezani skupaj, dasi so hoteli daleč zbežati. 4Zato pravim: Obrnite se od mene, da bridko jočem; ne trudite se, tolažeč me zaradi pokončanja hčere ljudstva mojega! 5Kajti dan je prestrašenja in teptanja in zmešnjave od Gospoda, Jehove nad vojskami, v dolini prikazni, dan podiranja zidu in kričanja proti gori. 6In Elam nosi tul, pelje zasedene vozove in konjike, in Kir odkriva ščit. 7In zgodi se, da bodo tvoje izbrane doline polne voz, in konjiki se razpostavijo proti vratom. 8In odgrnejo ogrinjalo Judovo. In oziral se boš tisti dan po orožju v gozdni hiši. 9In ogledujoč razpoke mesta Davidovega, vidite, da jih je mnogo; in nabirate vode iz spodnjega ribnika; 10in štejete hiše jeruzalemske in podirate hiše, da utrdite zid; 11in nabirališče delate med dvema zidoma za vode starega ribnika – ali ne ozirate se v Njega, ki je to naredil, in ne gledate Njega, ki je to osnoval zdavnaj. 12Gospod, Jehova nad vojskami, pač kliče tisti dan na jok in plakanje in britje in opasovanje z raševino, 13ali glej: pri vas radost in veselje, pobijanje goved in klanje drobnice, uživanje mesa in pitje vina: „Jejmo in pijmo, kajti jutri umremo!“ 14A razodel se je Gospod nad vojskami ušesom mojim: Res, ta krivica vam ne bo odpuščena, dokler ne umrete! govori Gospod, Jehova nad vojskami. 15Tako pravi Gospod, Jehova nad vojskami: Dej, stopi k tistemu oskrbniku, Sebnu, ki gospoduje hiši, in reci: 16Kaj hočeš ti tukaj? in koga imaš tukaj, da si tu izsekal grob sebi? izsekavaš si grob na višini, votliš v skali prebivališče sebi! 17Glej, Gospod te s silo stran vrže kakor močan mož in krepko te zgrabi 18in trdo te zvije v klobčič, kakor kepo te vrže v kraj prostoren; tam umreš in tam ostanejo slavni vozovi tvoji, ti sramota hiši gospodarja svojega! 19Odslovim te iz službe tvoje, s stališča tvojega te zvrnejo. 20In zgodi se tisti dan, da pokličem hlapca svojega Eljakima, Hilkijevega sina. 21In oblečem ga v suknjo tvojo in ga utrdim s tvojim pasom, in tvoje gospostvo dam njemu v roke, in bode za očeta prebivalcem jeruzalemskim in hiši Judovi. 22In ključ hiše Davidove položim na ramo njegovo: ko on odpre, nihče ne zapre, in ko zapre, nihče ne odpre. 23In zabijem ga kakor klin na trdnem mestu, in za časten prestol bode očetovi hiši svoji. 24Nanj obesijo vso slavo očetove hiše njegove: mladike in izrastke, vsako posodico, od pitnih posod do vrčev. – 25Tisti dan, govori Gospod nad vojskami, se gane tisti klin, ki je bil zabit na trdnem mestu, in se zlomi in pade, breme pa, ki je na njem viselo, izgine; kajti Gospod nad vojskami je govoril.
Copyright information for SloChraska